Doc. dr. Marija Molan

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Center za psihologijo
	Poljanski nasip 58, SI-1000 Ljubljana
	Poljanski nasip 58, I. nadstropje, soba 125
	01/ 522 43 35 – v času govorilnih ur
	vsako prvo sredo med 13.00 in 14.00 uro na KIMDPŠ, Poljanski nasip 58, Ljubljana
	marija.molan@guest.arnes.si
BIOGRAFSKI PODATKI   Izobrazba Diploma 1978, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Magisterij 1984, Filozofska fakulteta Sveučilišta v Zagrebu. Doktorat 1990, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru. Zdravstveni svetnik 2000, Ministrstvo za zdravje. Višji zdravstveni svetnik 2008, Ministrstvo za zdravje. Strokovno izpopolnjevanje 1979 - Inštitut za medicinska istraživanja i medicinu rada v Zagrebu (april, maj,junij): izpopolnjevanje v psihofiziološkem laboratoriju inštituta (dr. S. Vidaček). 1980 - Inštitut za medicinu rada i radiološku zaštitu Beograd in Vazduhoplovni inštitut Zemun). 1981 - Švedska: Projekt Lindholmen Goteborg in Sahlgren hospital Goteborg;  Inštitut za medicino dela v Stockholmu in Umeu; 1988 - Oddelek za psihologijo Univerze v Stockholmu in FOA 1992 - ZDA: NRC - U.S. Nuclear Regulatory Commission, Washington; Battelle - Human Affairs Research Center - Seattle 1993 - Human Factors in Power Plants: Udeležba na izpopolnjevanju v Londonu; Pariz: udeležba na strokovnem sestanku delovne skupine IAEA/OECD PWG-1 na temo Vloga človeka v sistemu jedrske varnosti  in obisk reaktorskih centrov EDF v Parizu. 1995 - Scientific Visit’ v ZDA, Franciji in Nemčiji pod sponzorstvom IAEA na temo Vloga človeka v sistemu jedrske varnosti, razpoložljivost in organizacija kompleksnega zdravstvenega varstva. 1998 - Ljubljana: udeležba na izpopolnjevanju, ki ga je sponzorirala IAEA na temo Human Factors. 2000 - Oikuluoto – Finska: Sodelovanje na sestanku ekspertov IAEA na temo Staranje osebja v jedrskih objektih. 2001 - IAEA Dunaj: aktivna udeležba na ekspertnem sestanku Topical Issues in Nuclear Safety. Pedagoško delo Vodim podiplomsko usposabljanje psihologov za potrebe medicine dela, prometa in športa v Sloveniji v času pripravništva (kot mentor ali kot konzultant) ter v času usposabljanja za strokovni izpit. Prav tako sem tudi član komisije za strokovne izpite pri Ministrstvu za zdrave. Mentor specializantom iz klinične psihologije v času 4 mesečne specializacije. Nosilec predmeta Psihologija dela na podiplomskem izobraževanju za zdravnike iz medicine dela, prometa in športa v šolskih letih od 1999 do 2003. Vabljeno predavanje v letu 2000 na Filozofski fakulteti v Zagrebu na podiplomskem študiju na temo Human Availability. Vabljeno predavanje v letu 2002 na Filozofski fakulteti v Zagrebu na podiplomskem in specialističnem študiju na temo Stres na radu. Vabljeno predavanje v letu 2004 na Filozofski fakulteti v Zagrebu na podiplomskem in specialističnem študiju na temo Odobrana poglavja iz psihologije rada. Vabljeno predavanje v letih 2000 in 2001 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani na temo Varnostna kultura. Nosilec predmeta Človeški faktorji pri zagotavljanju kakovosti na podiplomskem študiju na Fakulteti za organizacijske vede Kranj. Ko-mentor disertacije z naslovom Modeliranje subjekta v adaptivnem distribuiranem delovnem sistemu  na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki se je zaključila leta 2003. Strokovno delo Analize obremenitev pri delu ter ocenjevanje človekove razpoložljivosti in odzivnosti pri delu Ocenjevanje usklajenosti zahtev dela in delovnih pogojev z zmogljivostmi delavcev, ki temelji na ocenjevanju dela in delavca. Razvoj novih diagnostičnih postopkov, ki se uporabljajo za analizo delovnih mest in za ugotavljanje človekove razpoložljivosti. Sodelovanje v raziskovalnih projektih, ki so se odvijali na UIMDPŠ. Nosilec raziskovalnega projekta Organizacija aktivnega varstva za delavce jedrskih in radiacijskih objektov, ki sta ga financirala IAEA in MZT. Nosilec raziskovalnega projekta pri MZT: Izdelava programa kompleksnega varstva sevalnih delavcev. Sodelovanje z Inštitutom Jožef Štefan pri delu na projektu, ki ga je financirala IAEA Human Errors Data Collection and Classification v letih 1995 – 1997. Kot znanstveni nosilec zaključila elaborat z naslovom Psihosocialna analiza vpliva dela in delovnih pogojev na zdravje, delovno zmožnost in življenje delavcev Termoelektrarne Šoštanj v letu 1997. Kot znanstveni nosilec zaključila elaborat Psihološka analiza vpliva dela in delovnih pogojev na zdravje, delovno zmožnost in življenje delavcev Termoelektrarne Šoštanj v letu 2000. Nosilec raziskovalnega projekta Razvoj RH modela, ki je potekal v dveh delih. Projekt so sofinancirali Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za zdravstvo in Gradis, v letih 1999/2002. Nosilec projekta projektne skupine RSK-ja za medicino dela in RSK-ja za pediatrijo s pripravo Strokovnih navodil za izvajanje medicinskega poklicnega svetovanja v zdravstvenem varstvu šolskih otrok in mladine letu 2003. Nosilec projekta, ki sta ga financirala Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za zdravje z naslovom Model medicinskega poklicnega svetovanja otrokom z zdravstvenimi težavami v letih od  2001 do 2004. Sodelovanje z Republiško upravo za jedrsko varnost pri reševanju problemov, ki so vezani na vpliv človeka na jedrsko varnost – izdelava strokovnih podlag za Pravilnik o ohranjanju jedrske varnosti iz vidika človeka. Nosilec končala projekt: Analiza najpomembnejših dejavnikov varnostne kulture v NE Krško v letu 2005 in 2006 . Vodja skupine Obvladovanje doživetij preobremenjenosti v Pharonem projektu – Izobraževanje za zdravo delo in življenje v letih 2005 in 2006. Kot ekspert za področje človekovega vedenja v letih 2004, 2005 in 2006 sem sodelovala v aplikativnem raziskovalnem projektu Razvoj metodologij za oceno tveganj v cestnih predorih. Sodelovala sem v ciljnem raziskovalnem projektu Kriteriji za ocenjevanje zdravstvene zmožnosti za vojaško službo v letih 2006 in 2007. V letih 1999/2000 sem bila vodja skupine Pharovega projekta Zdravje in varnost pri delu. Vodila sem skupino, ki je pripravila predlog oblikovanja institucij za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Sem vodja projektne skupine, ki jo je imenoval Minister za zdravje za pripravo navodil za poklicno svetovanje. Sem članica medresorske komisije za Poklicno svetovanje (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje). Od leta 2003 sem neodvisni recenzent za projekte 6. okvirnega programa EU. Vsako leto sodelujem v 2 klicih za področje inovativnih raziskav. Priznanja in nagrade 5. in 6. 12.1982 - Priznanje Republiškega štaba za civilno zaščito SR Slovenije za sodelovanje pri pripravi in izvedbi vaje CZ Posavje 1982. 21.11.1991 - Priznanje ob 20-letnici Univerzitetnega inštituta za medicino dela, prometa in športa za prispevek k razvoju inštituta in zdravstvenega varstva delavcev, udeležencev v prometu in športnikov. 04.06.1992 - Priznanje za sodelovanje na 5. srečanju mladih raziskovalcev in mentorjev ljubljanske regije ‘Zaupajmo v lastno ustvarjalnost’ 07. 04. 2000 Minister za zdravje je podelil naziv »Zdravstvena svetnica« za aktivni prispevek na strokovnem organizacijskem in pedagoškem oziroma raziskovalnem področju
PEDAGOŠKO DELO    Dodiplomski programi UL FKKT Psihologija dela
ŠTUDIJSKO GRADIVO   Gradiva Molan M. Človekovo vedenje. V: Koselj, Viktor. Priročnik za varno in zdravo delo, 2002 MOLAN M., MOLAN G.; Ekspertni model za humanizacijo delovnega okolja. In: Bavec C. Gams M, Rajkovič V, et.all editors. Informacijska družba IS 99. Zbornik mednarodne multi konference : 1999 oct. 12-14; Ljubljana. Ljubljana : Inštitut Jožef Štefan, 1999. MOLAN M.; Psihološki vidik ergonomije delovnega mesta. In: Bilban M, editor. Ergonomija v medicini dela: Strokovni posvet; 1999 maj 21-22; Rogaška Slatina. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za medicino dela, 1999 Paul M.MUCHINSKY; Psychology Applied to Work: An introduction to industrial and organizational psychology, Sixth edition, 1999 LUTHANS: Organizational behaviour
RAZISKOVALNO DELO (glejte tudi SICRIS)   Raziskovalna področja Razpoložljivost človeka v delovnem okolju Varnostna kultura Psihosocialni dejavniki dela Ocene tveganja Izbrana objavljena dela (glejte tudi COBISS) MOLAN, Marija, MOLAN, Gregor. Osebnostne značilnosti človeka in bolečine v gibalih = An individual’s personality changes and pains in the locomotor system. V: ČRNIVEC, Rajko (ur.), URDIH LAZAR, Tanja (ur.). Bolezni mišičnoskeletnega sistema, (Sanitas et labor, letn. 6, št. 1). Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa: = University Medical Centre, Institute of Occupational, Traffic and Sports Medicine, 2007, november 2007, letn. 6, št. 1, str. 149-167. MOLAN, Marija, MOLAN, Gregor. Availability humanization - the semantic model in occupational health. V: JARM, Tomaž (ur.), KRAMAR, Peter (ur.), ŽUPANIČ, Anže (ur.). 11th Mediterranean Conference on Medical and Biological Enginering and Computing 2007, 26-30 June, 2007, Ljubljana, Slovenia, (IFMBE proceedings, vol. 16). New York: Springer: International Federation for Medical and Biological Engineering, 2007, str. 162-165. MOLAN, Marija. Humanizacijski ukrepi za zagotavljanje ustreznega vedenja. V: BATIČ, Martin, BIZJAK, Grega, PEČE BREZNIK, Barbara, BUTALA, Vincenc, ČUDINA, Mirko, GRENC, Damjan, ZOREC-KARLOVŠEK, Majda, KOSELJ, Viktor, KRAMAR, Zdravko, LAPUH, Rado, MOLAN, Marija, NOSE, Jože, STREL, Biserka, ŽELEZNIK, Nadja. Priročnik za varno in zdravo delo. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002, str. 434-447. MOLAN, Gregor, MOLAN, Marija. Modeling of the vocational suggestion with restrictions. Lect. notes comput. sci., part 1, 2006, str. 360-367. [COBISS.SI-ID 28007429] (http://www.springerlink.com/content/f7555w800460272r/) MOLAN, Marija, MOLAN, Gregor. Model povezave razpoložljivosti in delovnega okolja = Model for connection of actual availability and workload. Sanitas et labor, 2001, letn. 2, št. 1, str. 27-41.

INFORMACIJE ZA ŠTUDENTE

Psihologija dela
Predavanja v študijskem letu 2012/2013

1	Predmet, razvoj in cilji
1.1	Predmet psihologije
1.2	Zgodovinski razvoj
1.3	Razvoj psihologije v novem veku
1.4	Prilagoditev delovnega okolja
1.5	Jastrzebowski : Prilagoditev delovnega okolja
1.6	Psihologija dela
1.7	Razvoj psihologije dela
1.8	Psihologija v 21. stoletju
1.9	Predmet psihologije dela
1.10	Cilj psihologije dela

2	Delo in značilnosti dela
2.1	Delo nekoč
2.2	Delo v 20. stoletju
2.3	Metode za spoznavanje dela
2.4	Spremljanje človekove odzivnosti
2.5	Metode za določitev teže dela
2.6	Postopek analize
2.7	Zaznavanje
2.8	Kognitivna obdelava
2.9	Odreagiranje
2.10	Psihosocialni pogoji

3	Človek in njegove sposobnosti
3.1	Človekove sposobnosti
3.2	Kognitivne sposobnosti
3.3	Zaznavanje informacije
3.4	Kognitivna obdelava
3.5	Specifične sposobnosti
3.6	Inteligentnost
3.7	Zunanji dejavniki
3.8	Notranji dejavniki
3.9	Sposobnosti v populaciji
3.10	Realizacija sposobnosti

4	Človekove osebnostne lastnosti
4.1	Osebnost
4.2	Temperament po Hipokratu
4.3	Značaj
4.4	Konstitucija
4.5	Polje osebnostnih dimenzij
4.6	Osebnostne lastnosti in delovno okolje
4.7	Želene osebnostne lastnosti
4.8	Neželene osebnostne lastnosti
4.9	Osebnostne lastnosti pomemben za varnost
4.10	Lastnosti, ki jih je mogoče razviti
4.11	Čustva

5	Motivacija v delovnem okolju
5.1	Definicija motivacije
5.2	Vrste potreb
5.3	Vrste motivacije
5.4	Teorije motivacije
5.5	Higieniki
5.6	Motivatorji
5.7	Oblikovanje delovnega okolja
5.8	Oblikovanje organizacijske klime
5.9	Prenos informacij
5.10	Vodenje

6	Vzporejanje značilnosti dela in delavca
6.1	Metodologija
6.2	RH model
6.3	Graf RH-Modela
6.4	Vzporejanje dela in delavca
6.5	Metode analize dela v okviru ocen tveganj
6.6	Dihotomne lestvice (da/ne)
6.7	Intervalne 5-stopenjske lestvice
6.8	Lastnosti zaznavanja
6.9	Kognitivna obdelava
6.10	Konativne in motivacijske lastnosti 1/2
6.11	Konativne in motivacijske lastnosti 2/2
6.12	Vzporejanje

7	Razpoložljivost za delo
7.1	Opredelitev pojma
7.2	Ocenjevanje razpoložljivosti
7.3	Mejne vrednosti
7.4	Vpliv na razpoložljivost
7.5	Odvisnost razpoložljivosti od človeka 1/2
7.6	Odvisnost razpoložljivosti od človeka 2/2
7.7	Odvisnost razpoložljivosti od delavca in delodajalca
7.8	Psihoaktivne snovi v delovnem okolju
7.9	Opredelitev v oceni tveganja
7.10	Ukrepi za zagotavljanje razpoložljivosti
7.11	Izvajanje ukrepov za zagotavljanje razpoložljivosti

8	Negativni pojavi v delovnem okolju
8.1	Doživetje stresa
8.2	Vrste stresnih odzivov
8.3	Tip osebnosti in odziv na stres
8.4	Stresnost življenjskih situacij
8.5	Stresnost delovnih mest
8.6	Reakcije na stres
8.7	Psihosomatske bolezni
8.8	Razvoj izgorelosti
8.9	Nasilje v delovnem okolju
8.10	Šikaniranje
8.11	Faze razvoja negativnih pojavov
8.12	Zagotavljanje dobrega počutja

9	Vedenjski vzorci in delovne situacije
9.1	Vedenjski vzorci v delovnem okolju
9.2	Vrste vedenjskih vzorcev
9.3	Ocena tveganja in vedenjski vzorci
9.4	Razgradnja delovnega procesa
9.5	Uvajanje
9.6	Načela uvajanja
9.7	Vedenje na ravni veščin
9.8	Vedenje na ravni pravil
9.9	Vedenje na ravni znanj
9.10	Postopek uvajanja novega delavca
9.11	Mladi delavci
9.12	Starejši delavci
9.13	Invalidi
9.14	Dolgotrajnejše odsotnosti
9.15	Skupinsko delo

10	Humanizacija in prilagajanje dela
10.1	Definicija 
10.2	Izbor postopkov 
10.3	Poklicna orientacija 
10.4	Značilnosti poklicnih izbir mladih 
10.5	Determinante izbire 
10.6	Poklicna selekcija 
10.7	Pomembne kontraindikacije 
10.8	Izobraževanje 
10.9	Ohranjanje psihofizične kondicije 
10.10	Ohranjanje razpoložljivosti 
10.11	Preventivni pregledi 
10.12	Humanizacijske prilagoditve 
10.13	Pristopi k humanizaciji 
10.14	Cilj humanizacije

11	Obvladovanje preobremenitev
11.1	Relacija razpoložljivost:obremenjenost
11.2	Raven obremenjenosti
11.3	Deleži preobremenjenih
11.4	Vzroki posameznikove preobremenitve
11.5	Analiza preobremenitev
11.6	Ekološki vzroki
11.7	Vpliv hrupa
11.8	Vpliv nevrotoksičnih snovi
11.9	Tehnološki vzroki
11.10	Organizacijski vzroki
11.11	Vzroki pri ljudeh
11.12	Zunanje manifestacije preobremenjenosti
11.13	Akterji obvladovanj preobremenitev
11.14	Spreminjanje vedenjskih vzorcev
11.15	Oblikovanje psihosocialne klime

12	Varnostna kultura
12.1	Opredelitev in umestitev pojma 
12.2	Gradnja varnostne kulture 
12.3	Značilnosti gradnje varnostne kulture 
12.4	1. korak: Odločitev za gradnjo varnostne kulture 
12.5	2. korak: Postavitev ciljnih standardov 
12.6	3. korak: Obvladovanje možnih dogodkov 
12.7	4. korak: Zagotavljanje kompetenc osebja 
12.8	5. korak: Zagotavljanje pogojev 
12.9	6. korak: Oblikovanje učeče se organizacije 
12.10	7. korak: Motivacija ustreznega vedenje 
12.11	8. korak: Vzdrževanje tehnološkega dela sistema 
12.12	9. korak: Vzdrževanje obratovalne razpoložljivosti 
12.13	10. korak: Doseganje ustreznih poslovnih rezultatov 
12.14	Varnostna kultura 

OGLASNA DESKA
	1.10.2012	Psihologija dela - Predavanja v študijskem letu 2012/2013