Zemljevid strani
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
Zemljevid strani
|
|
|
|
|
Domov » Fakultetni utrip » Podelitev nagrad in priznanj Maksa Samca
V sredo, 3. decembra 2008, je bila v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani tretja svečana podelitev nagrad in priznanj poimenovanih po prof. dr. Maksu Samcu.
Prof. dr. Valentin Koloini Priznanje Maksa Samca za zasluge Leta 1963 pa diplomiral na Oddelku za kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Po diplomi je leta 1967 odšel na strokovno izpopolnjevanje v Kanado na znano univerzo McGill v Montrealu in leta 1973 doktoriral na Ljubljanski univerzi. Leta 1975 je bil izvoljen za docenta, 1980 za izrednega profesorja in leta 1985 za rednega profesorja na področju kemijskega inženirstva. V letih službovanja je bil več mandatnih obdobij predstojnik Katedre za kemijsko inženirstvo, po štiri leta pa je bil prodekan in dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Svojo raziskovalno pot je začel na področju ionske izmenjave, jo nadaljeval na področju biotehnologije in se v 90-tih letih usmeril na širše področje načrtovanja kemijskih reaktorjev, podrobneje pa se je posvetil tudi uporabi mikrovalov. V zadnjih desetih letih se je usmeril na področje monolitnih kolon. Njegova dela najdemo še na področju okoljskega inženirstva in tudi na ostalih področjih kemijske tehnologije. V letih 1979, 1985 in 1991 je skupaj s kolegi prejel nagrade sklada Borisa Kidriča za dosežke na področju kemijskega in biokemijskega inženirstva. Tudi pedagoško delo je prof. dr. Tine Koloini opravljal predano. Predaval je več predmetov na različnih študijskih smereh, vendar je bil njegov najobsežnejši pedagoški angažma na dodiplomskem univerzitetnem študiju kemijskega inženirstva, kjer je zasnoval in dolga leta predaval temeljni predmet Prenos toplote in snovi ter leta 1999 izdal popularen učbenik Prenos toplote in snovi s 273 stranmi. Na podiplomskem programu kemijskega inženirstva pa je bil nosilec predmeta Izbrana poglavja iz transportnih pojavov. Poleg tega, da je bil odličen predavatelj, je bil tudi mentor 66 diplomantom, 10 magistrantom in 9 doktorantom. Prof. dr. Tine Koloini je s prodornim raziskovalnim delom pomembno prispeval k razumevanju problematike transportnih pojavov v kemijskih in biokemijskih reaktorjih in njihovemu načrtovanju ter s tem razvijal kemijsko inženirsko disciplino, s predanim pedagoškim in mentorskim delom je skrbel za vzgojo kadrov, z izdajo učbenikov promoviral kemijsko inženirsko znanost v slovenskem in mednarodnem prostoru in tako skrbel za strokovni razvoj področja, kot prodekan in dekan pa je skrbel za kvaliteten strokovni razvoj in uveljavitev Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Sloveniji.
Prof. dr. Janez Košmrlj, Prof. dr. Aleksander Pavko, Prof. dr. Andrej Petrič Nagrada Maksa Samca za popularizacijo študijev Revija Acta Chimica Slovenica je pomembna za raziskovalce na področju kemije, biokemije in kemijske tehnologije doma in v svetu. Prispeva k ažurnemu širjenju znanstvenih informacij in s tem h kvaliteti izobraževanja in raziskovanja ter k razvoju nacionalne identitete ter promociji in ugledu FKKT, iz katere izhajajo glavni uredniki. Pridobivanje ugleda revije Acta Chimica Slovenica je plod dolgoletnega dela in truda številnih ljudi, ki so pri tem sodelovali, saj revija izhaja že 55 let. Nagrada Maksa Samca je bila podeljena za uredniško delo v zadnjem desetletju. Na začetku tega obdobja je bil glavni urednik prof. dr. Andrej Petrič, ki je posodobil način urejanja in izdajanja revije. Od leta 1998 dalje so na njegov predlog kazala, povzetki in teksti znanstvenih prispevkov objavljeni tudi na spletni strani društva. Urednik, ki je bistveno prispeval k novi podobi in s tem k ugledu revije v svetu (prva nova številka je izšla leta 2005) je prof. dr. Janez Košmrlj. Revija je dobila večji format, kvalitetnejši papir, profesionalno oblikovano barvno naslovnico s tematsko fotografijo, barvne grafične abstrakte in notranji dvokolonski tisk. Formiral se je tudi aktivni uredniški odbor s sedmimi področnimi uredniki, ki izvajajo mednarodno recenzentsko politiko. Sedanji glavni urednik, prof. dr. Aleksander Pavko, uspešno nadaljuje uredniško delo. V Sloveniji so namreč le štiri revije s faktorjem vpliva, od katerih je ACSi najbolj ugledna. Faktor vpliva je prvič dobila za leto 2002, takrat je znašal 0,12. V letih 2003-2005 bila vrednost faktorja vpliva 0,5, za leto 2006 pa se je vrednost faktorja vpliva dvignila na 0,7. V zadnjih letih se faktor vpliva stalno dviguje in je za leto 2007 dosegel zavidljivo številko 1,09. Vsi trije našteti glavni uredniki so univerzitetni učitelji na FKKT Univerze v Ljubljani in so s svojim zavzetim in uspešnim uredniškim delom in idejami vsak po svoje prispevali k ugledu revije Acta Chimica Slovenica, skupaj z vabljenimi fakultetnimi kolegi kot avtorji člankov pa tudi k promociji FKKT Univerze v Ljubljani doma in v svetu.
Dr. URBAN BREN Urban Bren je študiral stabilnost in reaktivnost DNA z metodami biomolekularnega modeliranja. Nastanek karcinomov je tipično povezan s kemijskimi poškodbami dednega materiala. Dr. Bren je z ab initio metodami proučeval alkilacijo DNA s končnimi karcinogeni vinilklorida, akrilamida in aflatoksina in dobil odlično ujemanje z eksperimentom. To so trenutno eni najbolj natančnih izračunov reaktivnosti heterociklov. Z metodo termodinamske perturbacije je izvedel še izračune stabilnosti DNA v kontekstu prepoznavanja napak z DNA polimerazo in prispevke proste energije vezave porazdelil po posameznih skupinah atomov in vrstah interakcije. V zadnjem objavljenem delu je pojasnil mehanizem mikrovalovne katalize, ki bo v prihodnosti verjetno ključni model za razlago nastanka možganskih tumorjev v kontekstu mobilne telefonije.
Dr. TOMAŽ VAUPOTIČ Dr. Tomaž Vaupotič, univerzitetni diplomirani biokemik, je doktorsko delo opravil pod mentorstvom prof. dr. Ane Plemenitaš na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Preučeval je mehanizme prilagajanja na povišano slanost v okolju. Pri delu je kot modelni organizem uporabil črno kvasovko Horatea werneckii, ki je bila izolirana iz Sečoveljskih solin in je torej naravno prilagojena na življenje v okolju z visoko koncentracijo natrijevega klorida. Rezultate doktorskega dela je objavil v 6 člankih v odličnih mednarodnih revijah: Fungal Genetics and Biology (2 članka), Studies in Mycology, FEBS Letters, Saline Systems in BMC Genomics. Je tudi soavtor enega preglednega članka, ki je bil sprejet v objavo v Studies in Mycology. Pomemben rezultat njegovega dela predstavlja identifikacija enega od nosilcev halotolerance, fosfataze HwHal2. S heterolognim izražanjem tega proteina v običajni kvasovki S. cerevisiae se je pomembno povišala njena toleranca za NaCl. V sodelovanju z biotehnološkim inštitutom VIB iz Genta v Belgiji so bili ti izsledki že prijavljeni v obliki patenta na Evropskem patentnem uradu. Delo dr. Tomaža Vaupotiča, univerzitetnega diplomiranega biokemika predstavlja pomemben prispevek k znanosti in odpira novo področje preučevanja adaptivnih mehanizmov na okolja s povečano koncentracijo NaCl. Zasoljevanje površin namreč predstavlja vedno večji problem v proizvodnji kmetijsko pomembnih rastlin in izsledki doktorskega dela odpirajo možnost uporabe halotolerantne H. werneckii kot izvora genov za pripravo organizmov z izboljšano toleranco za povišano slanost v okolju. Poudariti velja, da je Tomaž Vaupotič kot mladi raziskovalec zaključil doktorat eno leto pred zaključkom zagotovljenega financiranja s strani ARRS.
Dr. JERNEJ KAJTNA Jernej Kajtna je v svojem doktorskem delu obravnaval sintezo mikrosfernih na dotik občutljivih akrilatnih lepil, ki se uporabljajo za proizvodnjo odlepljivih in premakljivih samolepilnih proizvodov, in obenem razbil optimiziran postopek načrtovanja tega produkta. Akrilatne monomere je polimeriziral po postopku suspenzijske polimerizacije in na adhezivne lastnosti vplival z različnimi procesnimi ter kemijskimi pogoji. Posebno mesto med sintezami je zasedla tudi sinteza nanokompozitnih na dotik občutljivih lepil. Laboratorijsko sintetizirane adhezive, ki so izkazovali posebej izrazite adhezivne lastnosti za določeno aplikacijo, je sintetiziral tudi v industrijskem reaktorju in premazoval na industrijski premazovalni napravi. Med pomembnejše procese pri proizvodnji končnih produktov spada tudi sušenje suspenzij, ki je obenem tudi najbolj energetsko potraten proces. Zato je premaze mikrosfernih akrilatnih lepil sušil z uporabo IR tehnologije sušenja ter ovrednotil vpliv sušenja na aplikativne lastnosti in obenem razvil matematični model za popis procesa sušenja. Rezultate svojega dela je objavil štirih znanstvenih člankih, predstavil na šestih mednarodnih in dveh domačih konferencah ter vložil eno mednarodno patentno prijavo. Nekaj utrinkov s podelitve:
V podpisno knjigo se bodo vpisali prejemniki nagrad in priznanj.
Listine čakajo na podelitev.
Ob igranju akademske himne Gaudeamus igitur ...
Uvodni govor je imel dekan UL FKKT prof. dr. Stane Pejovnik.
Predsednik Komisije za nagrade in priznanja doc. dr. Marjan Marinšek je podal poročilo.
Podeljevanje poteka brez zapletov.
Neformalno druženje po podelitvi nagrad in priznanj je vedno prijetno.
|
||||||
|
|
© 2013 FKKT. Vse pravice pridržane!
| Komentarje in vprašanja sprejema webmaster.
|
