|


|
 |
 |

Domov
» Študijski programi » Magistrski študijski program Kemija

 |
 |
| Magistrski študijski program Kemija |
 |
Podatki o študijskem programu:
Drugostopenjski magistrski študijski program KEMIJA traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.
Strokovni naslov, ki ga pridobi magistrant je:
- magister kemije ali
- magistrica kemije oziroma
- mag. kem.
Temeljni cilji programa in splošne kompetence
Temeljni cilji magistrskega študijskega programa Kemija je usposobiti strokovnjake, ki bodo:
- na temeljih znanja iz dodiplomskega študija razvili razširejno znanje in razumevanje kemije, ki jim bo omogočilo originalnost ter razvoj in uporabo idej pri raziskovalnem delu;
- imeli kompetence, primerne za zaposlitev na delovnih mestih profesionalnih kemikov v kemijski in sorodnih industrijah in javnih službah;
- pridobili dovolj visok standard znanj, kompetenc in učnih veščin, ki jih potrebujejo za samostojen nadaljnji študij;
Splošne kompetence:
- sposobnost uporabe znanja, razumevanja in zmožnosti reševanja problemov v novih, neobičajnih okoliščinah znotraj širših (ali multidisciplinarnih) okolij, povezanih s kemijskimi znanostmi;
- sposobnost integracije znanja in obvladanja kompleksnosti ter formuliranja presoje kljub omejenim informacijam; ob tem pa se zavedati etične odgovornosti uporabe znanja in presoje;
- sposobnost jasnega in nedvoumnega sporočanja znanja, sklepov in utemeljitev, ki te sklepe podpirajo, tako strokovni kot nestrokovni javnosti v domačem in angleškem jeziku;
- študijske veščine, potrebne za veživljenjsko učenje in stalen, avtonomen, samousmerejvalen in odgovoren lastni strokovni razvoj.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V magistrski študijski program Kemija se lahko vpiše, kdor je končal: a) študijski program prve stopnje s strokovnega področja kemija, b) študijski program prve stopnje s strokovnega področja biokemija ali kemijsko inženirstvo in ob vpisu v prvi letnik s soglasjem mentorja raziskovalnega dela in vodja študija izbere med predmeti iz prve stopnje študijskega programa Kemija tri predmete v obsegu 15 ECTS. c) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, ki niso zajeta v prejšnjih dveh odstavkih, če je pred vpisom v študijski program opravil obveznosti v obsegu 30 ECTS iz predmetov prve stopnje študijskega programa Kemija. Predmete na prošnjo kandidata določi študijska komisija UL FKKT. d) visokošolski strokovni program, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS iz predmetov prve stopnje študijskega programa Kemija. Predmete na prošnjo kandidata določi študijska komisija UL FKKT.
V programu se predvideva 100 vpisnih mest.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na doseženo povprečno oceno prvostopenjskega študija. Za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje za vpis po točkah c) in d), se upošteva povprečna ocena prvostopenjskega študija 75% in povprečna ocena zahtevanih opravljenih študijskih obveznosti pod točkama c) in d) 25%.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v magistrskem študijskem programu Kemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj. Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete upošteval naslednja merila:
- ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
- primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
- ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.
Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v magistrski študijski program Kemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
| Predmetnik |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| 1. letnik |
Kontaktne ure |
ECTS |
| |
|
P |
S |
SV |
LV |
DO |
Σ |
| |
1. semester |
| Demšar, A |
Anorganska kemija |
45 |
30 |
|
|
|
75 |
5 |
| Reščič, J |
Numerične metode |
30 |
15 |
30 |
|
|
75 |
5 |
| |
Izbirni predmet splošni* |
30 |
15 |
30 |
|
|
75 |
5 |
| |
Izbirni predmet strokovni* |
30 |
15 |
|
30 |
|
75 |
5 |
| |
Raziskovalno delo |
|
|
|
|
150 |
|
|
| |
Skupaj |
135 |
75 |
60 |
30 |
150 |
300 |
20 |
| |
2. semester |
| Petrič, A |
Organska kemija |
45 |
|
|
30 |
|
75 |
5 |
| Hribar Lee, Vlachy |
Fizikalna kemija |
45 |
30 |
|
|
|
75 |
5 |
| |
Izbirni predmet splošni* |
30 |
15 |
30 |
|
|
75 |
5 |
| |
Izbirni predmet strokovni* |
30 |
15 |
30 |
|
|
75 |
5 |
| |
Raziskovalno delo |
|
|
|
|
150 |
|
|
| |
Skupaj |
135 |
75 |
60 |
30 |
150 |
300 |
20 |
| |
Skupaj 1. letnik |
285 |
135 |
120 |
60 |
300 |
600 |
40 |
| |
|
| |
| 2. letnik |
Kontaktne ure |
ECTS |
| |
|
P |
S |
SV |
LV |
DO |
Σ |
| |
3. semester |
| Hriba Lee, Podlipnik |
Molekulsko modeliranje |
45 |
15 |
15 |
|
|
75 |
5 |
| Prosen, Pompe |
Analizne metode za karakterizacijo materialov in bioloških sistemov |
30 |
15 |
|
30 |
|
75 |
5 |
| |
Izbirni predmet strokovni* |
60 |
30 |
|
60 |
|
150 |
10 |
| |
Magistrsko delo |
|
|
|
|
150 |
150 |
10 |
| |
Skupaj |
165 |
60 |
15 |
90 |
150 |
450 |
30 |
| |
4. semester |
| |
Izbirni predmeti strokovni* |
60 |
30 |
|
60 |
|
150 |
10 |
| |
Magistrsko delo |
|
|
|
|
300 |
300 |
20 |
| |
Skupaj |
60 |
30 |
0 |
60 |
300 |
450 |
30 |
| |
Skupaj 2. letnik |
225 |
90 |
15 |
150 |
450 |
900 |
60 |
|
| Splošni izbirni predmeti 1. letnika |
Kontaktne ure |
ECTS |
| |
|
P |
S |
SV |
LV |
DO |
Σ |
| Prezelj |
Matematika |
30 |
15 |
30 |
|
|
75 |
5 |
| |
Izbirni predmet iz drugih programov |
30 |
15 |
30 |
|
|
75 |
5 |
|
| Strokovni izbirni predmeti 1. in 2. letnika |
Kontaktne ure |
ECTS |
| |
|
P |
S |
SV |
LV |
DO |
Σ |
| Kozlevčar |
Koordinacijska kemija |
|
15 |
|
60 |
|
75 |
5 |
| Golobič, A; Lah, N |
Analiza zgradbe kristalov |
30 |
15 |
|
30 |
|
75 |
5 |
| Cerc Korošec |
Sodobni anorganski materiali in katalizatorji |
15 |
15 |
|
45 |
|
75 |
5 |
| Turel, I |
Biološke aktivne koordinacijske spojine v medicini |
15 |
15 |
|
45 |
|
75 |
5 |
| Cerc Korošec, R |
Termična analiza |
15 |
15 |
|
45 |
|
75 |
5 |
| Štefane, B; Pevec, A |
Organokovinska in supramolekularna kemija |
30 |
15 |
|
30 |
|
75 |
5 |
| Polanc, S |
Biološko pomembne spojine |
30 |
15 |
|
30 |
|
75 |
5 |
| Šket, B; Dolenc, D |
Izbrana poglavja iz organske kemije |
30 |
15 |
|
30 |
|
75 |
5 |
| Svete, J |
Moderne metode organske sinteze |
15 |
30 |
|
30 |
|
75 |
5 |
| Petrič, A; Košmrlj, J |
Moderne NMR metode |
45 |
|
|
30 |
|
75 |
5 |
| Pompe, M; Novič, M |
Kemometrija in zagotavljanje kakovosti analiznih rezultatov |
30 |
15 |
|
30 |
|
75 |
5 |
| Veber, M |
Spektrokemijska analiza |
45 |
30 |
|
|
|
75 |
5 |
| Pihlar, B |
Uporabna elektrokemija |
35 |
25 |
|
15 |
|
75 |
5 |
| Gros, N |
Vode kot hidrogeološki, ekološki in analizni sistem |
30 |
15 |
|
30 |
|
75 |
5 |
| Strlič, M |
Karakterizacija in stabilnost materialov kulturne dediščine |
30 |
30 |
|
|
15 |
75 |
5 |
| Novič, M |
Računalniško modeliranje povezav med molekulsko strukturo in lastnostjo (QSAR/QSAR) |
45 |
30 |
|
|
|
75 |
5 |
| Pohar, Cerar, Tomšič |
Eksperimentalna fizikalna kemija |
30 |
20 |
|
25 |
20 |
75 |
5 |
| Vlachy, Hribar Lee |
Statistična termodinamika tekočin in raztopin |
45 |
30 |
|
|
|
75 |
5 |
| Cerar, J |
Elektrokemija raztopin |
45 |
15 |
|
15 |
|
75 |
5 |
| Jamnik, A |
Metode sipanja za določanje strukture in dinamike v nanosistemih |
30 |
15 |
|
30 |
|
75 |
5 |
| Lah, J |
Biofizikalna kemija |
45 |
10 |
|
20 |
|
75 |
5 |
| Urbič |
Modeliranje kemijskih sistemov |
45 |
30 |
|
|
|
75 |
5 |
| |
Izbirni predmeti drugih iz programov* |
30 |
15 |
|
30 |
|
75 |
5 |
* navedena je tipična razdelitev kontaktnih ur
Pogoji za napredovanje po programu Za vpis v višji letnik mora imeti študent potrjen predhodni letnik, to je podpisano inskripcijo in frekvenco iz vseh predmetov za posamezni letnik. Poleg tega veljajo še naslednji prestopni pogoji: Za vpis v drugi letnik mora imeti kandidat zbranih 60 kreditnih točk. Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 30 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičene razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. Študent letnik lahko ponavlja v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu. Študentu se lahko po drugem letniku v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če zato obstajajo upravičeni razlogi in ima opravljene vse obveznosti iz prvih dveh letnikov. Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji letnikov in tutorji.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje magistrskega študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo skladno z določili Pravilnika o magistrskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Prehodi med študijskimi programi Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa.
Magistrski študijski program 2. stopnje Kemija je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11. 6. 2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih. Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Kemija je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu. Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Kemija, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Kemija. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program. O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.
Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani. Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja: 10 odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 prav dobro (solidni rezultati) 7 dobro (dobro znanje z večjimi napakami) 6 zadostno (znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5-1 nezadostno (znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)
Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja: 10 = A 9 = B 8 = C 7 = D 6 = E 5-1 = F (fail)
|