Podelitev Samčevih nagrad 2011

V sredo, 7. decembra 2011 smo v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani slovesno podelili nagrade in priznanje Maksa Samca.

Nagrado Maksa Samca za popularizacijo študijev na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani za leto 2011 je dobila prof. dr. Nataša Bukovec.

Prof. dr. Nataša Bukovec, zaposlena kot redna profesorica na Katedri za anorgansko kemijo FKKT, se že veliko let ukvarja z dejavnostmi, ki močno vplivajo na priljubljenost kemije pri srednješolskih generacijah. Njeno delo se pri dijakih odraža v večjem zanimanju za kemijo in posledično njihovi izbiri kemije za nadaljnji študij na univerzi. Delo prof. dr. Nataše Bukovec je zelo razvejeno in obsega stik z mlajšo generacijo prek učbenikov, kot tudi prek učiteljev in učne snovi. Prof. dr. Nataša Bukovec je članica predmetne razvojne skupine za kemijo pri Zavodu RS za šolstvo in je  aktivno sodelovala pri oblikovanju in prenovi učnih načrtov za kemijo v osnovni šoli in v gimnaziji.

Njena izjemno obsežna bibliografija na področju srednješolskih učbenikov obsega tako samostojna dela kot dela v soavtorstvu. Ne gre le za učbenike, temveč tudi za dodatno gradivo, ki učiteljem pomaga pri izvedbi učnega procesa ter za zbirke nalog, ki so dijakom v pomoč pri utrjevanju učne snovi.

Pomemben del njenega udejstvovanja predstavlja dodatno izobraževanje učiteljev kemije v osnovnih in srednjih šolah. To je potekalo v okviru projekta »Partnerstvo fakultet in šol: Vseživljenjsko izobraževanje učiteljev naravoslovnih predmetov«. Projekt je bil financiran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport, vanj pa so bile poleg FKKT vključene še preostale štiri fakultete UL, ki izobražujejo učitelje naravoslovnih predmetov. Prof. dr. Nataša Bukovec je kot  nosilka tega projekta na FKKT organizirala vrsto delavnic in seminarjev za učitelje naravoslovnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah. Vsebine seminarjev niso bile namenjene le poglabljanju učiteljevih znanj, temveč interdisciplinarnemu povezovanju z drugimi naravoslovnimi strokami ter temeljiti obdelavi posameznih tem po vertikali šolskega sistema. Njene delavnice in seminarji so bile pri učiteljih zelo  priljubljene. Ob zaključku projekta je kot urednica sodelovala pri izdaji monografije Medpredmetno povezovanje v naravoslovju: monografija za učitelje naravoslovnih predmetov.

Njeno udejstvovanje na področju vseživljenjskega izobraževanja učiteljev kemije se nadaljuje tudi po zaključku omenjenega projekta. V zadnjih letih aktivno sodeluje na simpozijih učiteljev in laborantov kemije v srednjih šolah, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo. Kot predavateljica učiteljem na zanimiv način predstavi aktualne teme iz področja kemije in njihov pomen v vsakdanjem življenju.

Njena skrb za poučevanje kemije v srednjih šolah se odraža tudi v njenem delu v predmetni razvojni skupini pri Zavodu RS za šolstvo. Tako je letos v okviru posodobitve pouka v gimnaziji izdala povzetek nove nomenklature anorganskih spojin Nomenklatura anorganskih spojin za učitelje srednjih šol.

Iz vsega navedenega je razviden izreden prispevek prof. dr. Nataše Bukovec za ohranjanje in dvig kvalitete tako osnovno- kot srednješolskega poučevanja kemije, ki je nujno potrebno za vzgojo bodočih študentov na vseh programih, ki jih izvaja FKKT.

Nagrado Maksa Samca za doktorsko disertacijo s področja kemije za leto 2011 je prejel dr. Miha Lukšič za nalogo »Studies on polyelectrolyte hydration: a case of aqueous solutions of aliphatic ionenes« (Raziskave hidratacije polielektrolitov: primer vodnih raztopin alifatskih ionenov), ki jo je pripravil pod mentorstvom prof. dr. Barbare Hribar Lee.

Dr. Miha Lukšič se je rodil leta 1981 v Novem mestu. Po končani gimnaziji se je leta 2000 vpisal na študij kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je z odliko diplomiral junija 2005. Po diplomi se je zaposlil na Katedri za fizikalno kemijo iste fakultete, kjer je nadaljeval s podiplomskim študijem in maja 2010 doktoriral.

V svojem doktorskem delu je Miha Lukšič preučeval medsebojni vpliv elektrostatskih in hidrofobnih efektov v raztopinah polielektrolitov. Raziskal je lastnosti vodnih raztopin ionenov z različnimi gostotami naboja, ter bromidnimi in fluoridnimi protiioni. Pri tem je uporabil vrsto med seboj komplementarnih fizikalno kemijskih metod, s katerimi je neodvisno določil termodinamične in transportne lastnosti raziskovanih raztopin. Zanimalo ga je predvsem, kako hidrofobne skupine na polielektrolitu vplivajo na njegovo hidratacijo in s tem modificirajo interakcije med protiioni in nabitimi skupinami na poliionu. Pokazal je, da je vpliv izrazit in močno odvisen od vrste protiionov oz. od njihovega položaja v Hofmeistrovi vrsti. Eksperimentalne rezultate je podkrepil tudi s teoretičnimi izračuni dobljenimi z računalniškimi simulacijami in vzporedno razvil preprosto analitično teorijo za opis hidratacije enostavnih topljencev. Kljub številnim raziskavam na področju raztopin polielektrolitov je delo Mihe Lukšiča prvo, v katerem je sistematično raziskan hkraten vpliv gostote naboja polielektrolita in vrste protiiona.

Izsledki raziskav so bili objavljeni v štirih člankih, dva članka pa sta v pripravi. Eden od člankov je bil neodvisno citiran. Delo je bilo predstavljeno tudi na štirih konferencah in dveh vabljenih predavanjih na tujih univerzah.
 

Nagrado Maksa Samca za doktorsko disertacijo s področja kemijskega inženirstva za leto 2011 je dobil dr. Petar Djinović za nalogo »Optimizacija CuO-CeO₂ mešanih oksidov kot katalizatorjev pri produkciji vodika iz plinske zmesi CO in vode ali etanola«. Delo je pripravil pod mentorstvom prof. dr. Albina Pintarja in somentorstvom  prof. dr. Janeza Levca.

Dr. Petar Djinović, rojen leta 1982, se je pričel intenzivneje zanimati za kemijo in tehniko med šolanjem na bežigrajski gimnaziji v letih 1997-2001. Izobraževanje je nadaljeval na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, smer Kemijsko inženirstvo. Diplomiral je leta 2006 in za diplomsko delo dobil fakultetno Prešernovo nagrado. Istega leta se je vpisal na podiplomski študij kemijskega inženirstva na FKKT Univerze v Ljubljani.

Med opravljanjem doktorskega raziskovalnega dela (pod mentorstvom prof. dr. Albina Pintarja in somentorstvom akademika prof. dr. Janeza Levca) v Laboratoriju za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani je podrobno okarakteriziral in preučil aktivnost nanokristaliničnih baker-cerij oksidnih katalizatorjev pri reakciji ogljikovega monoksida in vodne pare. S temi raziskavami je določil optimalni način aktivacije katalizatorjev, vpliv deleža bakra, redoks in morfoloških lastnosti ter kislosti površine na aktivnost in selektivnost v preiskovani reakciji, ki predstavlja enega od procesov za produkcijo vodika kot goriva prihodnosti. Prav tako je določil matematično korelacijo, ki povezuje vpliv najpomembnejših fizikalno kemijskih lastnosti preučevanih katalizatorjev ter aktivnostne trende.

Nadgradnja dobljenih rezultatov je bila sinteza mezoporoznih baker-cerij oksidnih katalizatorjev z urejeno notranjo strukturo, ki jih je sintetiziral z metodo trdne šablone. Namen teh raziskav je bila maksimizacija tistih lastnosti materialov, ki imajo glede na predhodno pridobljene eksperimentalne podatke najbolj pozitivni vpliv na aktivnost katalizatorjev. Ugotovil je, da je njihova aktivnost v primerjavi s katalizatorji, sintetiziranimi s tradicionalnimi metodami, do 100 % višja, pri čemer je bila selektivnost za tvorbo vodika višja od 99 %.

Petar Djinović je preučeval tudi reakcijo parnega reforminga bioetanola v pretočnem, dvofaznem reaktorskem sistemu plin-trdno s strnjenim slojem katalizatorja. Z določitvijo strukturno-aktivnostnih in strukturno-selektivnostnih odvisnosti, kakor tudi s preučevanjem kislinsko-bazičnih lastnosti in kemijske stabilnosti materialov, ki v primeru nanokristaliničnih baker-cerijevih oksidnih katalizatorjev predstavljajo originalen prispevek k znanosti, je bil za preučevano reakcijo izoliran katalizator z optimalnimi lastnostmi.

Izsledki raziskav, ki izvirajo iz doktorskega dela Petra Djinovića, so bili objavljeni v osmih znanstvenih člankih v mednarodni znanstveni periodiki in doslej citirani več kot 50 krat.

Nekaj utrinkov s prireditve: http://www.fkkt.uni-lj.si/galerija/20111207/samceve-nagrade.htm.

tekst: Stojka Oman
fotografije: Aleš Gregorič